Življenje išče pot

VEČ ...|22. 7. 2022
Počitek in povezanost s kontemplacijo in čudenjem

Poletni čas je čas počitnic. Priložnost, ko se tempo življenja vsaj malo ustavi in imamo več časa za svoje bližnje, za uživanje v naravi, za branje knjig, ki se nam nabirajo na polici. Kako naj kristjani ta čas preživimo, predvsem, ko smo v naravi, da nas bo ta čas povezal z Bogom? O tem bova danes govorila s p. Ivanom Platovnjakom, profesorjem duhovne teologije na Teološki fakulteti in vodjem programa Duhovno izpopolnjevanje.

Počitek in povezanost s kontemplacijo in čudenjem

Poletni čas je čas počitnic. Priložnost, ko se tempo življenja vsaj malo ustavi in imamo več časa za svoje bližnje, za uživanje v naravi, za branje knjig, ki se nam nabirajo na polici. Kako naj kristjani ta čas preživimo, predvsem, ko smo v naravi, da nas bo ta čas povezal z Bogom? O tem bova danes govorila s p. Ivanom Platovnjakom, profesorjem duhovne teologije na Teološki fakulteti in vodjem programa Duhovno izpopolnjevanje.

kristjani in počitnicetelo v krščanstvuProgram Duhovno izpopolnjevanje in molitev s telesomduhovnost

Življenje išče pot

Počitek in povezanost s kontemplacijo in čudenjem

Poletni čas je čas počitnic. Priložnost, ko se tempo življenja vsaj malo ustavi in imamo več časa za svoje bližnje, za uživanje v naravi, za branje knjig, ki se nam nabirajo na polici. Kako naj kristjani ta čas preživimo, predvsem, ko smo v naravi, da nas bo ta čas povezal z Bogom? O tem bova danes govorila s p. Ivanom Platovnjakom, profesorjem duhovne teologije na Teološki fakulteti in vodjem programa Duhovno izpopolnjevanje.

VEČ ...|22. 7. 2022
Počitek in povezanost s kontemplacijo in čudenjem

Poletni čas je čas počitnic. Priložnost, ko se tempo življenja vsaj malo ustavi in imamo več časa za svoje bližnje, za uživanje v naravi, za branje knjig, ki se nam nabirajo na polici. Kako naj kristjani ta čas preživimo, predvsem, ko smo v naravi, da nas bo ta čas povezal z Bogom? O tem bova danes govorila s p. Ivanom Platovnjakom, profesorjem duhovne teologije na Teološki fakulteti in vodjem programa Duhovno izpopolnjevanje.

s. Meta Potočnik

kristjani in počitnicetelo v krščanstvuProgram Duhovno izpopolnjevanje in molitev s telesomduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|20. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoJernej Letnar ČerničRenato PodbersičBranko DiehlMontirani procesirepresivne ustanove

Naš pogled

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Blaž Lesnik

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|18. 7. 2025
Mirko Mayer: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”

Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”

Mirko Mayer: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”

Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”

Radio Ognjišče, Mirko Mayer

komentar

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|18. 7. 2025
Kolesarske Jakobove poti povezujejo Slovenijo

V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.

Kolesarske Jakobove poti povezujejo Slovenijo

V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeJakobova potpopotno kolesarjenjenarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 7. 2025
100 let od rojstva arhitekta Milana Miheliča

Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.

100 let od rojstva arhitekta Milana Miheliča

Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar Zanima.me

VEČ ...|21. 7. 2025
Rok Čakš: Ko Mahnič strelja kozle, ponorijo, ko Romi tepejo kmete, policiste in župane, pa molčijo

Rok Čakš: Ko Mahnič strelja kozle, ponorijo, ko Romi tepejo kmete, policiste in župane, pa molčijo

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|21. 7. 2025
Spominjamo se dne 21. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 7. 2025
Testo za pico

Najprej odmerimo 30 dekagramov moke tip 500 ali pa 850 ali pirine. V jamico na sredi damo 10 g kvasa, pol kavne žličke sladkorja in 1-2 žlici mleka ter pomešamo z moko. Ob strani v skledo damo žličko soli, v drugo jamico pa damo rumenjak ali celo jajce. Pripravimo si že olivno olje in malo mleka. Ko kvas vzhaja in se je naredil kupček, začnemo mešati z roko in po žlicah prilivati mleko. Ko se moka lepo umeša, pa dodamo že 2-3 žlice olja. Dobro gnetemo, da postrgamo vse koščke s sten sklede. Nato pokrijemo s prtom in damo vzhajati, da nastane dvojna količina testa. Pravilno vzhajanje preverimo tako, da s prstom pritisnemo v testo in se to hoče lepo poravnati. Pekač namažemo z maslom ali mastjo in vmes pripravimo vse za nadev. Testo razvaljamo, kakšen centimeter manj kot je velikost pekača. Ko ga bomo prenesli na pekač, ga z rokami še razširimo do robov. 

Testo za pico

Najprej odmerimo 30 dekagramov moke tip 500 ali pa 850 ali pirine. V jamico na sredi damo 10 g kvasa, pol kavne žličke sladkorja in 1-2 žlici mleka ter pomešamo z moko. Ob strani v skledo damo žličko soli, v drugo jamico pa damo rumenjak ali celo jajce. Pripravimo si že olivno olje in malo mleka. Ko kvas vzhaja in se je naredil kupček, začnemo mešati z roko in po žlicah prilivati mleko. Ko se moka lepo umeša, pa dodamo že 2-3 žlice olja. Dobro gnetemo, da postrgamo vse koščke s sten sklede. Nato pokrijemo s prtom in damo vzhajati, da nastane dvojna količina testa. Pravilno vzhajanje preverimo tako, da s prstom pritisnemo v testo in se to hoče lepo poravnati. Pekač namažemo z maslom ali mastjo in vmes pripravimo vse za nadev. Testo razvaljamo, kakšen centimeter manj kot je velikost pekača. Ko ga bomo prenesli na pekač, ga z rokami še razširimo do robov. 

Matjaž Merljak

kuhajmo